Linj

Razpoznavne značilnosti

Linj ima močno, sploščeno vretenasto (20-40 do 65 cm) telo, pokrito z majhnimi luskami. Usta so pokončna, s po eno tipalko na vsakem koncu ustne reže. Zanj so značilne so sorazmerno majhne oči in izredno drobne luske, ki jih prekriva debel sloj sluzi. Barva telesa je rjavo zelena, boki imajo zlato rumen lesk, trebuh pa je mlečno bel. Riba je lahko svetlejša in temnejša, odvisno od življenjskega okolja. Plavuti so vedno temne in značilno zaokrožene. Samca linja ločimo od samice po večjih trebušnih plavutih. Mlajši primerki imajo pred repno plavutjo navpično temno liso. Je nočno aktiven in se prehranjuje z ličinkami žuželk, živečimi v vodi.

Način razmnoževanja

Drsti se od maja do julija. Samica odlaga veliko število zelo drobnih lepljivih iker na vodne rastline. Njihova drst je še posebej bučna, saj se skupine drstečih rib v večjih ali manjših skupinah podijo med vodnim rastlinjem in čofotajo po vodni gladini.

Pojavljanje

Linj je vrsta stoječih in počasi tekočih voda, ljubi gosto rastlinje. Lahko preživi v vodah z nizko vsebnostjo kisika. Naravno je razširjen v donavskem in soškem porečju. Naseljuje vso Evropo, razen Dalamcije, Albanije, Peloponeza, sredozemskih otokov (razen Sicilije) in visokega severa. Je pretežno talna riba in zelo trdoživ. Obstane celo v vodah s prav malo kisika, včasih prezimi kar v mulju. V Sloveniji je dokaj razširjen, v jadranskem povodju je vrsta domorodna v soškem porečju.